| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
sandrica
no pa saj že zna
Pridružen/-a: 26.11. 2007, 10:18
Prispevkov: 68
|
 Objavljeno: 21 Apr 2008 09:28 Naslov sporočila: FORMULA ! |
 |
|
ZGODOVINA F1
Korenine Formule 1 so v evropskih dirkah za Veliko nagrado, ki so se začele v dvajsetih in tridesetih letih. »Formula« označuje pravila, ki jih morajo sodelujoči dirkalniki izpolnjevati. Formula 1 je bila nova formula, ki je bila sprejeta po drugi svetovni vojni leta 1946, ko so se začele prve tovrstne dirke. Več organizatorjev dirke za Veliko nagrado se je dogovorilo za pravila svetovnega prvenstva že pred vojno, toda zaradi prekinitve dirkanja je bilo svetovno dirkaško prvenstvo ustanovljeno šele leta 1947. Prva dirka svetovnega prvenstva Formule 1 je bila Velika nagrada Britanije 1950 na dirkališču Silverstone. Svetovno prvenstvo konstruktorjev pa je bilo uvedeno s sezono 1958. Nacionalno prvenstvo je obstajalo v Južnoafriški republiki in Združenem kraljestvu v šestdesetih in sedemdesetih. Dirke Formule 1, ki niso štele za prvenstvo, so potekale vrsto let, toda zaradi rasti stroškov tekmovanja je zadnja taka dirka potekala leta 1983.
Zgodnja leta (1950–1980)
Premierno sezono 1950 Formule 1 je osvojil Italijan Nino Farina z Alfo Romeo,Toda Fangio je osvojil naslov v sezoni 1951, v naslednjih šestih sezonah pa še kar štiri, njegovo serijo je prekinil Alberto Ascari s Ferrarijem, prvi dvakratni zaporedni prvak. Prvi britanski prvak je bil Mike Hawthorn, ki je s Ferrarijem osvojil naslov v sezoni 1958.
V sezoni 1968 je Lotus prvi obarval dirkalnik v barve podjetja Imperial Tobacco, kar je sprožilo vstop sponzorjev v Formulo 1.
Dvig popularnosti (1981–2000)
V sezoni 1981 je bila podpisana prva Pogodba Concorde, ki je vezala moštva za nastopanje v Formuli 1 do izteka pogodbe in jim zagotavljala delež od prodaje televizijskih pravic, kar je končalo vojno med FIO in FISO in omogočilo, da je Bernie Ecclestone pridobil popoln finančni nadzor nad Formulo 1.
Turbomotorji, ki jih je razvil Renault leta 1977, lahko proizvajali že 750 KM (520 kW) in so bili predpogoj, da je bilo moštvo konkurenčno. V naslednjih letih, predvsem v sezoni 1986, so turbomotorji v dirkalnikih Formule 1 presegli 1100 KM (820 kW) na dirkah (in tudi 1400 KM / 1050 kW na kvalifikacijah). To so bili najmočnejši odprto kolesni dirkalniki za dirkanje po stezah vseh časov. V zgodnjih devetdesetih so moštva začela uporabljati elektronska pomagala, kot na primer aktivno podvozje, polavtomatski menjalnik in nadzor zdrsa pogonskih koles (traction control), nekatere tehnologije so prenesli iz cestnih avtomobilov.
Moštvi McLaren in Williams sta dominirali v osemdesetih in devetdesetih. Z dobavitelji motorjev Porsche, Honda in Mercedes-Benz, je McLaren v tem času osvojil sedem konstruktorskih naslovov in devet dirkaških, Williams pa je uporabljal motorje Ford, Honda in Renault, ter osvojil devet konstruktorskih in sedem dirkaških naslovov.
Rivalstvo dirkaških legend Ayrtona Senne in Alaina Prosta se je začelo v sezoni 1988 in se nadaljevalo do Prostove upokojitve v sezoni 1993. Na tragični Veliki nagradi San Marina 1994 se je Senna smrtno ponesrečil po nesreči v ovinku Tamburello, po tem ko je v Williamsu nadomestil Prosta. FIA je po tem tragičnem koncu tedna, ko se je na kvalifikacijah smrtno ponesrečil tudi Roland Ratzenberger, močno dvignila varnostne standarde v Formuli 1. Od takrat se ni na dirkah Formule 1 smrtno ponesrečil noben dirkač več, sta pa izgubila življenje dva delavca ob progi, eden na Veliki nagradi Italije 2000, drugi pa na Veliki nagradi Avstralije 2001
Od tragične dirke v Imoli je FIA v imenu varnosti vpeljala mnoge spremembe pravil, ki bi morala drugače, kot piše v Pogodbi Concorde, dobiti soglasje vseh moštev - najbolj to velja za spremembe pred sezono 1998. Narrow track era je povzročila dirkalnike z manjšimi zadnjimi pnevmatikami, ožje steze in profilirane gume za zmanjšanje mehanskega oprijema. Tako sprednje kot zadnje pnevmatike so morale imeti čez celotno površino štiri profile. S tem naj bi se zmanjšalo hitrosti v ovinkih in približalo dirkanje dežnim pogojem zaradi manjše površine pnevmatike, ki je v stiku s stezo, kar naj bi tudi dajalo prednost dirkaškim sposobnostim in povečalo spektakel.
Dirkači McLarna, Williamsa, Renaulta (prej Benetton) in Ferrarija, poimenovani tudi Velika četverica, so osvojili vse naslove prvaka od sezone 1984 do sedaj. Zaradi tehnološkega napredka v devetdesetih letih, so se močno povečali stroški moštev Formule 1. Povečano finančno breme in dominanca štirih velikih moštev (ki jih večinoma financirajo veliki proizvajalci avtomobilom kot je Mercedes-Benz), sta povzročila težave revnejšim moštem, ne le da ostanejo konkurenčni, ampak da sploh ostanejo v Formuli 1. Namreč zaradi finančnih težav jih je več zapustilo Formulo 1. Od leta 1990 se je umaknilo 28 moštev. Eddie Jordan, lastnik Jordana, je povedal da je doba privatnih moštev dokončno končana.
Ferrarijeva dominanca (2001-2005)
Nemec Michael Schumacher je s Ferrarijem izboljšal večino pomembnejših rekordov v prvih letih 21. stoletja. V sezoni 2001 je Schumacher izboljšal rekord za število zmag (pred njim je rekord držal Alain Prost s 51-timi zmagami). Schumacher se je upokojil z 91-timi zmagami na dirkah Formule 1. Drži tudi rekord za največ zmag v eni sezoni - v sezoni 2004 je zmagal na 13-tih dirkah od 18-tih. V sezoni 2003 je Schumacher s svojim šestim naslovom izboljšal rekord za največ dirkaških naslovov prvaka, ki ga je pred tem od daljne sezone 1957 držal Juan Manuel Fangio. Nato je Nemec v naslednji sezoni 2004 osvojil še svoj sedmi in zadnji naslov prvaka. Izboljšal je tudi rekord za največ prvenstvenih točk, ki ga je pred tem držal Prost s 698,5 točke. V sezoni 2002 je Schumacher postavil še rekord v najzgodnejše osvojenem naslovu že julija, po zmagi na Veliki nagradi Francije.
Schumacherjev niz naslovov se je končal 25. septembra 2005, ko je naslov prvaka osvojil Alonso s tretjim mestom na Veliko nagrado Brazilije in postal najmlajši prvak v zgodovini, pred njim je bil to Emerson Fittipaldi. Michael Schumacher je bil svetovni prvak več kot 1800 dni.
Format kvalifikacij je bil med sezonama 2003 in 2005 večkrat spremenjen. Novost je bilo tudi pravilo, da morajo dirkači začeti dirko s količino goriva, ki so jo imeli že ob koncu kvalifikacij, kar je prineslo nove taktične možnosti. Tako bi dirkač, ki bil imel manjšo količino goriva, imel možnost za boljši dosežek na kvalifikacijah, na dirki pa bi moral večkrat na postanek v bokse. Ostale novosti so še, da mora motor zdržati dva dirkaška konca tedna; dirkač, ki mu morajo zamenjati motor prej, je kaznovan s pribitkom desetim mest na naslednjih kvalifikacijah. V sezoni 2005 je bila prepovedana zamenjava pnevmatik med dirko, izjema so bilo le nevarno poškodovane pnevmatike
Prva leta 21. stoletja v Formuli 1 so prinesla tudi nekaj škandalov in kontroverznosti. Na Veliki nagradi Avstrije je Rubens Barrichello, Schumacherjev moštveni kolega, ki je vodil, po naročilu iz boksov zmago prepustiti Schumacherju. Barrichello je to storil le nekaj deset metrov pred ciljem in je s tem močno vznemiril gledalce. Na podelitvi pokalov po dirki je Schumacher stopil na drugo stopničko, Barrichello pa na prvo. Schumacher je pokal za prvo mesto predal Barrichellu, nato pa sprejel pokal za drugo mesto. Barrichello, Schumacher in Ferrari so zaradi kršitve 170. člena športnih pravil FIE glede podelitve pokalov po dirki dobili denarno kazen milijon dolarjev.[5] Kot rezultat omenjene dirke, je FIA prepovedala moštvene ukaze.
Po prepovedi uporabe turbomotorjev v sezoni 1989, so motorji V10 postali najpopularnejši v Formuli 1. V izogib novim stroškom, je bilo to najavljeno že v sezoni 1998, da proizvajalci motorjev ne bi preizkušali drugih različic motorjev. V različnih obdobjih statistika kaže prevlado Renaultovih in Ferrarijev motorjev, Renault je v tem času osvojil šest konstruktorskih in pet dirkaških naslovov kot opremljevalec z motorji za Williams in Benetton med sezonama 1992 in 1997, v sezonah 2005 in 2006 pa prva dirkaška in konstruktorska naslova s svojim dirkalnikom.
Ferrari je imel velike uspehe v času motorjev V10 s šestimi zaporednimi konstruktorskim in petimi dirkaškimi naslovi med sezonama 1999 in 2004.
Za sezono 2006 je večina moštev razvila motorje V8, ki jih zahtevajo pravila. Pojavile se je tudi nekaj novih moštev, nekatera pa so dobila novo vodstvo. Po nakupu 45% deleža v moštvu BAR, se je Honda vrnila v Formulo 1 s svojim moštvom, pred tem so bili le opremljevalci z motorji. BMW je prevzel Sauber, dolgoletno moštvo Jordan je kupil Alex Shnaider in ga preimenoval v Midland F1, kasneje pa je dobil še oznako Spyker. Red Bull je odkupil Minardi in ga preimenoval v Scuderia Toro Rosso, ki je Red Bullovo druga moštvo. Aguri Suzuki, bivši dirkač, je kupil Arrows in ga preimenoval v Super Aguri. Toliko sprememb lastništva moštev je povzročilo nekaj težav, saj je Toro Rosso začel sezono 2006 s omejenimi Cosworthovimi motorji V10. Sezona 2007 bo prinesla tudi uveljavitev homologacije motorjev, kar pomeni da je razvoj motorjev s koncem sezone 2006 zamrznjen. Fernando Alonso je pri 25-ih letih postal najmlajši dvojni svetovni prvak v zgodovini, s čimer je za leto izboljšal rekord Michaela Schumacherja, ki se je po 15-ih letih, ko je prav v vsaki sezoni zmagal na vsaj eni dirki, s koncem sezone 2006 upokojil.
PREDSTAVITEV F1
Formula 1 (kratica F1) je najvišji razred motošporta, kot ga označuje FIA, krovna avtomobilistična organizacija. »Formula« v imenu označuje pravila, ki jih morajo vsi sodelujoči dirkalniki izpolniti. Sezona svetovnega prvenstva Formule 1 je sestavljena iz serije dirk znanih kot Velike nagrade, ki so prirejene običajno na namenskih dirkališčih, ali v redkih primerih tudi na cestnih dirkališčih. Seštevek rezultatov na vseh dirkah sezone določi vsakoletna dirkaškega in konstruktorskega prvaka.Dirke Formule 1 so masivni televizijski dogodki z milijoni gledalcev v več kot dvestotih državah. Dirkači, ki za sodelovanje na dirkah Formule 1 potrebujejo posebno superlicenco, dirkajo pri velikih hitrostih, ki pogosto presežejo tudi 300 km/h. Formula določa številne omejitve in določbe, ki jih morajo dirkalniki izpolniti. Predpisi poskušajo med drugim zadržati vseskozi naraščajoče hitrosti v ovinkih na varni ravni. Uspešnost dirkalnikov je močno odvisna od elektronike, aerodinamike, vzmetenja in pnevmatik. Formula je doživela v svoji zgodovini že mnogo sprememb.Evropa je tradicionalno središče za Formulo 1 in ostaja glavni trg. Kljub temu so bile dirke prirejene tudi drugod po svetu, od sezone 1999 so nove dirke v Bahrajnu, na Kitajskem, v Maleziji, Turčiji in ZDA, pojavljajo pa se še nova potencialna prizorišča. Kot najdražji šport na svetu, ima Formula 1 pomemben gospodarski vpliv, njene finančne in politične bitke pa so v središču pozornosti.
DIRKAČI S TREMI ALI VEČ NASLOVI:
- Michael Schumacher
upokojeni nemški dirkač Formule 1, *3. januar 1969, Hürth, Nemčija.[1]
Michael Schumacher je upokojeni dirkač Formule 1 in sedemkratni svetovni prvak. Uradna stran Formule 1 ga je proglasila za statistično najboljšega dirkača v zgodovini Formule 1. Je prvi Nemec, ki je osvojil naslov prvaka v Formuli 1 in ima velike zasluge za popularizacijo Formule 1 v Nemčiji. Schumacher je bil proglašen za prvega športnika milijinarja z letnim zaslužkom tudi 100 milijonov dolarjev. Leta 2006 je bil v anketi FIE Schumacher s strani gledalcev razglašen za najpopularnejšega dirkača.
Po osvojitvi dveh zaporednih naslovov z Benettonom, se je Schumacher pred sezono 1996 preselil v Ferrari, ki je čakal na dirkaški naslov že vse od sezone 1981. Med sezonama 2000 in 2004 je Schumacher osvojil še pet zaporednih naslovov prvaka. Trikratni prvak, Jackie Stewart, je prepričan, da je preobrazba Ferrarija v zmagovalno moštvo, Schumacherjev največji dosežek. S koncem sezone 2006 Schumacher drži skoraj vse pomembnejše rekorde v Formuli 1, med drugim za število naslovov prvaka, zaporednih naslovov prvaka, zmag, najhitrejših krogov, najboljših štartnih položajev, največ zmag v eni sezoni.
Schumacher je tudi predan družinski človek in uveljavljen nogometaš. Je ambasador UNESCA in glasnik prometne varnosti. Bil je tudi udeležen v številnih humanitarnih akcijah, le v zadnjih štirih letih kot dirkač je v dobrodelne namene podelil vsaj 50 milijonov dolarjev.
10. septembra 2006, na novinarski konferenci po zmagi na Veliki nagradi Italije, je Schumacher napovedal svojo upokojitev kot dirkač. 29. oktobra 2006 je bilo oznanjeno, da bo Schumacher v sezoni 2007 asistent novoimenovanega šefa Ferrarija, Jeana Todta, še posebej se bo posvetil iskanju novih dirkaških talentov.
-Niki Lauda
Andreas Nikolaus »Niki« Lauda, avstrijski dirkač formule 1 in podjetnik, * 22. februar 1949, Dunaj, Avstrija.
Andreas Nikolaus Lauda, bolj znan kot Niki Lauda, je upokojeni avstrijski dirkač Formule 1, trikratni svetovni prvak v sezonah 1975, 1977 in 1984. V močnem dežju na Veliki nagradi Nemčije 1976 je bil po hudi nesreči ujet v goreč dirkalnik. Kljub zelo pesimističnim napovedim zdravnikov je bil pripravljen za dirkanje že šest tednov pozneje, kot posledice nesreče pa ima od takrat brazgotine po obrazu. Na zadnji dirki iste sezone pa je v podobno slabem vremenu na Veliki nagradi Japonske v drugem krogu zapeljal v boks in tako končal dirko, na kateri bi imel vse možnosti za osvojitev naslova prvaka. Tako je ne samo prepustil naslov Jamesu Huntu, ampak so se tudi skrhali njegovi odnosi z Enzom Ferrarijem, vodjo in ustanoviteljem moštva Ferrari, za katerega je dirkal.
Leta 1979 je ustanovil letalsko družbo Lauda Air.
-Ayrton Senna
Ayrton Senna da Silva, brazilski dirkač, * 21. marec 1960, Sao Paulo, Brazilija, † 1. maj 1994, Imola, Italija.
Na dirki Formule 1 je prvič nastopil na Veliki nagradi Brazilije 1984, zadnjič pa na Veliki nagradi San Marina 1994 v Imoli leta . Skupno je nastopil na 161 dirkah. Zmagal je na 41 dirkah. Na prvem štartnem mestu je stal 65-krat, kar je do sedaj izboljšal le Michael Schumacher. Trikrat je postal svetovni prvak (sezone 1988, 1990, 1991). V karieri je zbral 614 točk.
Dirka v San Marinu je bila zanj usodna.Sprva ni hotel tekmovati saj je na treninigih hudo ponesrečil Rubens Barrichello, saj je za las ušel smrti. Na kvalifikacijah pa je umrl Roland Ratzenberger...na tekmi pa je umrl senna..
opis nesreče:
Senno v ovinku Tamburello odneslo na desno, kljub ostremu zaviranju je z več kot 300 km/h trčil v betonski zid, ki ločuje dirkališče od potoka. Že čez minuto ali dve je bil pri poškodovanem Senni prof. Sid Watkins. Senna se je premaknil, kar je bil žarek upanja, a že v naslednjem trenutku, ko so mu sneli čelado, se je izpod nje ulil potok krvi. Ayrtona so naložili v helikopter, ki je zdrvel proti Bolonjski bolnišnici. Ob 18:40 so tudi uradno potrdili smrt Ayrtona Senne.
- Alain Prost
Alain Marie Pascal Prost, francoski dirkač Formule 1, * 24. februar 1955, Saint-Chamond, Francija.
Prost je upokojeni dirkač Formule 1 in štirikratni svetovni prvak. Po številu naslovov je tretji najuspešnejši v zgodovini športa, uspešnejša sta la Juan Manuel Fangio in Michael Schumacher. Med sezonama 1987 in 2001 je držal rekord za največ zmag na Velikih nagradah Formule 1, ki ga je premagal Schumacher.
Prvič je spoznal karting pri 14-tih letih na počitnicah. Osvojil je naslov francoskega in evropskega prvaka Formule 3, nato pa se pridružil McLarnu v sezoni 1980 pri 25-tih letih. Že prvo dirko je končal med dobitniki točk, prvo zmago pa je dosegel na domači Veliki nagradi Francije leto kasneje z Renaultom.
Za volanom dirkalnika je bil natančen in sproščen, namerno je posnemal svoja heroja Jackieja Stewarta in Jima Clarka.[2] Pri nastavitvah dirkalnika za dirko je bil zelo spreten in na to osredotočen. Pogosto je štartal zadržano in s tem varčeval z zavorami in pnevmatikami, kar mu je omogočalo agresiven zaključek dirke. Zaradi takega pristopa mu je bil podeljen vzdevek »Profesor«.[3] Proti koncu 80-tih in v začetku 90-tih se je oblikovalo veliko rivalstvo med njim in Ayrtonom Senno, ki se mu je pridružil v Mclarnu v sezoni 1988. Zapletla sta se v več kontroverznih trčenj, tudi na Veliki nagradi Japonske 1989, kar je Prostu prineslo tretji naslov. Leto pozneje pa sta na isti dirki ponovno trčila, le da je tokrat naslov osvojil Senna. Po porazni sezoni 1991 s Ferrarijem in počitku v letu 1992, se je Prost pridružil Williamsu in se po dominantni sezoni in četrtem naslovu upokojil. V sezoni 1998 je Prost prevzel francosko moštvo Ligier, ga preimenoval v Prost Grand Prix, toda že leta 2001 je moštvo bankrotiralo. Leta 2006 je Prost v svoji četrti sezoni v seriji Andros Trophy, kjer dirkajo po snegu, osvojil naslov prvaka.
Denis Jenkinson, zelo ugleden žurnalist, je opisal Prosta kot zelo toplega in enostavnega človeka, ki se ne zanaša na strasti in inspiracijo. Niti da ni postavljaški in da ne počne bedarij ter da je sposoben večjega nivoja samodiscipline, lot ga lahko večina ljudi dojame.
- Jackie Stewart
Sir John Young Stewart, britanski dirkač Formule 1, * 11. junij 1939, Milton, West Dunbartonshire, Škotska, Velika Britanija.
Sir John Young Stewart, bolj znan kot Jackie Stewart ali po vzdevku Leteči Škot je upokojeni dirkač formule in trikratni svetovni prvak v sezonah 1969, 1971 in 1973. v ZDA je znan kot komentator televizijskih prenosov dirkaških dogodkov, saj ga je njegov škotski naglas naredil zelo prepoznavnega. Med sezonama 1997 in 1999 je bil vodja moštva in partner v sinovem (Paul Stewart) moštvu Formule 1, Stewart Grand Prix.
-Jack Brabham
Sir John Arthur »Jack« Brabham«, avstralski dirkač Formule 1, * 2. april 1926, Sydney, Avstralija.
Sir Jack Brabham je upokojeni dirkač Formule 1, trikratni svetovni prvak v sezonah 1959, 1960 in 1966. Bil je tudi lastnik moštva Formule 1, s katerim je osvojil svoj zadnji naslov, kar je vse do sedaj edini tak slučaj v zgodovini Formule 1.
- Juan Manuel Fangio
Juan Manuel Fangio, argentinski dirkač Formule 1, * 24. junij 1911, Balcarce, Argentina, † 17. julij 1995, Argentina.
Fangio, z vzdevkom El Maestro, je dominiral v prvem desetletju formule 1. Osvojil je pet naslovov svetovnega prvaka s štirimi popolnoma različnimi moštvi - Alfa Romeo, Maserati, Mercedes in Ferrari, kar za zdaj ni uspelo nobenemu drugemu dirkaču, in štiri zaporedne naslove prvaka. Ti dosežki ga uvrščajo med najboljše dirkače v zgodovini Formule 1.
TOČKE V SEZONI 2008
-AVSTRALIJA
1.Hamilton (McLAREN MERCEDES):10
2.Heidfeld (BMW SAUBER):8
3.Rosberg (WILLIAMS):6
4.Alonso ( RENAULT):5
5.Kovalainen (McLAREN MERCEDES):4
6.Barrichello (HONDA): 3
7.Nakadžima (WILLIAMS):2
...
8.Sebastien Bourdais (TORO ROSSO ) :1 -->dobil točko čeprav je pred koncem izpadel.
9.Raikkonen(FERRARI)-->konec točk..(tudi izpadel)
konstruktorske točke:
McLAREN MERCEDES:14
BMW SAUBER :8
WILLIAMS:8
RENAULT :5
HONDA:3
-MALEZIJA
1.Raikkonen (FERRARI):11
2.Kubica (BMW SAUBER):8
3.Kovalainen (McLAREN MERCEDES):10
4.Trulli (TOYOTA):5
5.Hamilton (McLAREN MERCEDES):14
6.Heidfeld (BMW SAUBER):11
7.Webber (RED BULL):2
8.Alonso (RENAULT):6
Konstruktorske točke:
McLAREN MERCEDES:24
BMW SAUBER :19
FERRARI: 11
WILLIAMS:9
RENAULT :6
TOYOTA: 5
RED BULL: 2
-BAHRAJN
1.Massa (FERRARI):10
2.Raikkonen (FERRARI):19
3.Kubica (BMW SAUBER):14
4.Heidfeld (BMW SAUBER):16
5.Kovalainen (McLAREN MERCEDES):14
6.Jarno Trulli (TOYOTA):8
7.Webber (RED BULL):4
8.Nico Rosberg (WILLIAMS TOYOTA) :7
....
brez točk...
Alonzo na 10.mestu...trenutno točk-->6
Hemilton na 13.mestu...trenutno točk-->14
Konstruktorske točke:
McLAREN MERCEDES:28
BMW SAUBER :30
FERRARI: 29
WILLIAMS:10
RENAULT :6
TOYOTA: 8
RED BULL: 4
koledar dirk:
16. 3. Avstralije (Melbourne)
23. 3. Malezije (Sepang)
6. 4. Bahrajna (Sakhir)
27. 4. Španije (Barcelona)
11. 5. Turčije (Carigrad)
25. 5. Monaka (Monte Carlo)
8. 6. Kanade (Montreal)
22. 6. Francije (Magny-Cours)
6. 7. V. Britanije (Silverstone)
20. 7. Nemčije (Hockenheim)
3. 8. Madžarske (Budimpešta)
24. 8. Evrope (Valencia)
7. 9. Belgije (Spa-Francorchamps)
14. 9. Italije (Monza)
28. 9. Singapurja (Singapur)
12.10. Japonske (Fuji)
19.10. Kitajske (Šanghaj)
2.11. Brazilije (Sao Paulo)
_________________
It is not just tuning. Its a LIFESTYLE!! |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
sandrica
no pa saj že zna
Pridružen/-a: 26.11. 2007, 10:18
Prispevkov: 68
|
| Objavljeno: 27 Apr 2008 18:53 Naslov sporočila: |
|
|
VN ŠPANIJE:
Izidi:
1. Raikkonen (Ferrari)
2. Massa (Ferrari)
3. Hamilton (McLaren-Mercedes)
4. Kubica (BMW Sauber)
5. Webber (Red Bull-Renault)
6. Button (Honda)
7. Nakajima (Williams-Toyota)
8. Trulli (Toyota)
9. Heidfeld (BMW Sauber)
10. Fisichella (Force India-Ferrari)
11. Glock (Toyota)
12. Coulthard (Red Bull-Renault)
13. Sato (Super Aguri-Honda)
Skupni seštevek (dirkači)
1. Raikkonen 29
2. Hamilton 20
3. Kubica 19
4. Massa 18
5. Heidfeld 16
6. Kovalainen 14
7. Trulli 9
8. Webber 8
9. Rosberg 7
10. Alonso 6
11. Nakajima 5
12. Button 3
13. Bourdais 2
Skupni seštevek (konstruktorji)
1. Ferrari 47
2. BMW Sauber 35
3. McLaren-Mercedes 34
4. Williams-Toyota 12
5. Toyota 9
6. Red Bull-Renault 8
7. Renault 6
8. Honda 3
9. Toro Rosso-Ferrari 2
_________________
It is not just tuning. Its a LIFESTYLE!! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group
|
