Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
sandrica no pa saj že zna

Pridružen/-a: 26.11. 2007, 10:18 Prispevkov: 68
|
Objavljeno: 19 Feb 2008 14:20 Naslov sporočila: Več elektronike, več težav... |
|
|
Avtomobili so bili ob svojem nastanku pred več kot sto leti povsem mehanske naprave in dolga desetletja je tako tudi ostalo. Z razvojem elektronike pa se je avtomobil kot sklop različnih naprav in sistemov temeljito spremenil; danes elektronika povezuje ogromno različnih sistemov in predstavlja hrbtenico sodobnega avtomobila. Povezuje, nadzoruje in upravlja z večino sistemov, ki so vozniku danes povsem samoumevni; od centralnega zaklepanja, električno pomičnih stekel, avtoradia, potovalnega računalnika in vklopa žarometov do delovanja ABS, ESP in navigacijske naprave. Z vsakim novim avtomobilom je seznam pripomočkov, ki vožnjo olajšajo, jo naredijo udobnejšo, varnejšo ali gospodarnejšo, obsežnejši. Nujna posledica tovrstnega napredka je vse večje število električnih motorjev, elektronskih kontrolnih enot, programov za nadzor elektronike in žičevja, ki vse to povezuje; danes pravzaprav ni več avtomobilske novosti ali inovacije, ki ne bi temeljila na elektroniki. Vzemimo zgovoren primer: Mercedesov najprestižnejši, najdražji in tehnično najnaprednejši avto, limuzina maybach, ima pod pločevino 77 različnih elektronskih kontrolnih enot, med seboj povezanih s kilometri bakrenih in optičnih vodnikov, ki so pritrjeni na več kot 2000 električnih kontaktov.
Več elektronike, več napak
Druga, senčnejša in za voznike neprijetnejša plat elektronskega razvoja avtomobilov so napake oziroma okvare v elektronskih in električnih sistemih; te so dovolj pogoste, da postajajo dežurni krivec za vse, kar gre z našimi avtomobili narobe. Pa je elektronika v resnici kriva za vse današnje okvare? Natančne podatke je seveda težko dobiti, lahko pa si pri tovrstnem vrednotenju pomagamo s statistiko službe AMZS za pomoč na cestah. Lansko leto so namreč pri AMZS pomagali skupno 34.104 voznikom, ki so zaradi okvare ostali na cesti. V dispečerskem centru AMZS vestno beležijo vzroke oziroma povode za klic na pomoč, zbirajo in evidentirajo pa tudi poročila mehanikov, ki se odzovejo na klice na pomoč. Tako je iz statistike za lansko leto vidno, da je bila v 3476 primerih vzrok za klic na pomoč napaka na električnih sistemih, kar je približno 10 odstotkov vseh okvar. A ta številka zagotovo ne da prave slike; poleg teh okvar so v dispečerskem centru zabeležili tudi 6533 primerov nezmožnosti zagona motorja in 7902 primera okvare motorja in zagotovo je tudi za del teh napak in okvar kriva elektronika. Če z nekaj špekuliranja na grobo seštejemo te dokumentirane primere - recimo da je elektronika kriva za 12.000 primerov, ko voznik ostane na cesti - in jim dodamo še vse okvare, ki jih vozniki ne rešujejo ob pomoči AMZS, dobimo zaskrbljujoče številke in z njimi povezane stroške. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da te številke iz leta v leto rastejo, kar je glede na razvoj in širjenje elektronike v avtih sicer razumljivo, ne pa tudi opravičljivo. A to dobro vedo tudi avtomobilski izdelovalci in njihovi dobavitelji elektronske in električne opreme, ki morajo vsako leto več vložiti v nadzor kakovosti, dolgotrajna testiranja in naknadna odpravljanja ugotovljenih napak (vpoklici).
Kako zmanjšati število napak?
Sodobna avtomobilska elektronika je zelo zapleten in kompleksen sistem elektronskih kontrolnih enot, električnih motorjev, relejev, stikal, vodnikov in kontaktov. Ena od možnih rešitev za odpravo morebitnih napak v tako kompleksnem sistemu bi bilo temeljito preskušanje posameznih delov sistema, skupkov teh delov in sistema kot celote. V primeru že omenjenega maybacha so pri DaimlerChryslerju izračunali, da vse v sistem povezane naprave in sklopi drug na drugega lahko vplivajo na ogromno število načinov - z nekaj poenostavljanja so pri izračunu prišli do potence 10180. Če bi hoteli med snovanjem avtomobila z računalniško simulacijo preskusiti vse možne načine, bi to za nekaj desetletij zasedlo vse računske zmogljivosti najzmogljivejšega računalnika na svetu. Ker kaj takšnega seveda ni mogoče, morajo avtomobilski izdelovalci uporabljati oprijemljivejše ukrepe, začenši pri nekaj osnovnih pravilih in merilih.
Skupni standardi
V večini primerov novih elektronskih dognanj in inovacij izumitelji oziroma razvojniki postavijo - ustvarijo - svoja merila in standarde; posamični izdelovalci oziroma dobavitelji elektronske strojne opreme, kot sta na primer kontrolni enoti za ABS ali krmiljenje ventilov, vgradijo eletronske funkcije po lastnih potrebah in načrtih. Rezultat takšnega načina dela je veliko izoliranih, specifičnih standardov, ki med seboj niso kompatibilni - to močno otežuje uvedbo oziroma uporabo splošnih varovalk pred napakami. Šele pred slabim desetletjem so se pojavile prve pobude, da bi se avtomobilski izdelovalci in dobavitelji sporazumeli o osnovnih standardih, kot so operacijski sistemi, komunikacijski protokoli in vmesniki. Tako zasnovane elektronske komponente bi namreč omogočale uporabnost posameznih elektronskih delov v več različnih avtomobilih, standardizirano odpravljanje napak, lažje in cenejše preskušanje in manjša odstopanja pri kakovosti.
Zanesljivost pred zmogljivostjo
Uporabniki osebnih računalnikov se redno srečujejo z dejstvom, da je njihov računalnik zastarel že kmalu po namestitvi pod domačo mizo; izdelovalci mikroprocesorjev in strojne opreme predstavljajo nove, zmogljivejše izdelke z izredno hitrim tempom. Če življenjski ciklus domačih računalnikov in izdelkov zabavne elektronike primerjamo z življenjskim ciklusom avtomobilov - ta je le redko krajši od šestih let -, pridemo do velikih razlik, ki povzročajo težave; pogosto ni več mogoče dobiti povsem enakega mikroprocesorja za zamenjavo izrabljenega oziroma pokvarjenega. Zato so avtomobilski izdelovalci od svojih dobaviteljev začeli zahtevati tehnično podporo in dobavljivost enakih delov skozi celotni življenjski ciklus avtomobila. Druga zahteva avtomobilskih izdelovalcev je robustnejša izdelava, saj morajo mikroprocesorji in drobni elektronski elementi v avtomobilih prestati večja temperaturna nihanja in več tresljajev.
Sistemska preskušanja
Preskušanje elektronskih komponent je glavno orodje avtomobilskih izdelovalcev za zagotavljanje zanesljivosti in čim manjšega števila napak oziroma okvar. Vendar je posamično preskušanje le polovično uspešno; za celovit nadzor kakovosti je treba vse posamezne elektronske komponente preskusiti v skupnem sistemu. Veliko sodobnih elektronskih delov ima namreč povezane funkcije; tako na primer varnostni utripalniki, ki jih prižgemo s stikalom na armaturni plošči, v nekaterih avtomobilih delujejo tudi takrat, ko zaviramo na vso moč oziroma v sili. Za temeljito preskušanje kontrolne enote varnostnih utripalnikov torej ni dovolj preskušanje stikala, ampak tudi preskušanje tipal pri zavornem pedalu. Nekateri avtomobilski izdelovalci so zato za preskušanje že začeli uporabljati kombinirane preskusne "mize", na katere namestijo in v en sistem povežejo več elektronskih naprav naenkrat.
Enostavnost pred številom funkcij
Čeprav gre razvoj elektronike naprej s skokovitimi koraki - mikroprocesorji postajajo vse zmogljivejši in omogočajo vse večje število funkcij -, v avtomobilski industriji tako skokovit napredek ni brezpogojno dobrodošel. Marsikateri avtomobilski izdelovalec je namreč začel zavestno omejevati število funkcij posameznih električnih in elektronskih naprav; tako ohranjajo uporabo avtomobila in vožnjo z njim čimbolj enostavno, zmanjšujejo možnost okvar, hkrati pa se tudi izognejo dolgotrajnim in dragim preskušanjem. Kdor pozorno spremlja tehniko v avtomobilih, bo vedel, da so najnovejše generacije avtomobilov sicer opremljene s celo vrsto najsodobnejših dosežkov, marsikaterega iz preteklosti pa tudi ni več v avtu (primer: novejše Mercedesove limuzine nimajo več v ključu shranjene nastavitve položaja voznikovega sedeža).
OBD – diagnoza napak na zaslonu
Časi, ko smo lahko z izvijačem sami nastavili prosti tek ali vžig pri motorju našega avtomobila, so minili že pred nekaj leti. Z motorjem v sodobnem avtomobilu zdaj v celoti upravlja elektronika in če motor ne deluje kot bi moral, ga je običajno treba zapeljati do prvega mehanika. Sicer pa nas na napako v delovanju motorja opozori že posebna lučka na armaturni plošči; vgajena je v vsakem avtomobilu, saj je to sestavni del sistema OBD (On Board Diagnostics), ki je v državah Evropske Unije obvezen od leta 2000.
OBD oziroma OBD II (druga generacija sistema diagnosticiranja) je sistem za spremljanje delovanja motorja, ki so ga prvič uvedli v ameriški zvezni državi Kalifornija leta 1994 kot enega od ukrepov pri uvedbi strožjih okoljevarstvenih norm. S sistemom so namreč zagotovili spremljanje in nadzor izpusta škodljivih plinov posameznega avtomobila. Leta 1996 so v avtomobile začeli vgrajevati OBD sistem druge generacije, kmalu pa je to postal svetovni standard za bolj ali manj vse avtomobile na svetu.
OBD II poleg spremljanja izpusta škodljivih plinov opravlja tudi druge funkcije; v svoj spomin na primer shrani odstopanja od začrtanih izpustov škodljivih plinov, razbere, kategorizira in shrani napake v delovanju motorne elektronike in sproti beleži delovanje motorja v določenem časovnem obdobju.
Ker ima OBD sistem notranji spomin in priključek, lahko s posebnimi napravami "prebiramo", kaj se je z našim motorjem dogajalo; vse skupaj je seveda odličen pripomoček avtomehanikov in servisov. Za prebiranje podatkov je treba imeti seveda posebno elektronsko diagnosticirno napravo, a na trgu so že tudi izdelki za ljubiteljske avtomehanike.
Kako veste, da je vaš avto opremljen s sistemom OBD? Po zakonu morajo biti avtomobili z bencinskimi motorji (euro 3) opremljeni s sistemom EOBD (evropska oznaka za OBD II) od 1. januarja 2001, avtomobili z dizelskimi motorji pa od 1. januarja 2003; v praksi je s tem sistemom opremljen tudi marsikateri avto z letnikom izdelave pred temi datumi. Sicer pa boste to prepoznali tako, da boste v avtu našli posebno vtičnico EOBD, ki se mora nahajati v krogu največ en meter od vozniškega sedeža. Dodaten znak je tudi posebna lučka za napako v delovanju motorja, ki se nahaja na armaturni plošči. Tudi delovanje lučke je predpisano; če gre samo za začasno napako, se lučka sama ugasne po trikratni vožnji brez napak. _________________ It is not just tuning. Its a LIFESTYLE!! |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
White light Vodstvo teama/Podpredsednik teama
Pridružen/-a: 01.08. 2007, 21:36 Prispevkov: 855 Kraj: Košaški Dol
|
Objavljeno: 19 Feb 2008 14:58 Naslov sporočila: |
|
|
O pohvalno Sandrica..Lepo si se raspisala...  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
sandrica no pa saj že zna

Pridružen/-a: 26.11. 2007, 10:18 Prispevkov: 68
|
Objavljeno: 19 Feb 2008 15:59 Naslov sporočila: |
|
|
Kojot je napisal/a: | O pohvalno Sandrica..Lepo si se raspisala...  |
hehe hvala hvala _________________ It is not just tuning. Its a LIFESTYLE!! |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Speed Član teama
Pridružen/-a: 14.12. 2007, 18:15 Prispevkov: 88
|
Objavljeno: 19 Feb 2008 17:00 Naslov sporočila: |
|
|
Malo kopiranja iz neta nam tud ne škodi  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
RoadRunner EL Presidente
Pridružen/-a: 01.08. 2007, 20:17 Prispevkov: 1439 Kraj: MIklavž
|
Objavljeno: 19 Feb 2008 17:18 Naslov sporočila: |
|
|
kaj je kdo vse prebral? jaz bom pol! |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
sandrica no pa saj že zna

Pridružen/-a: 26.11. 2007, 10:18 Prispevkov: 68
|
Objavljeno: 19 Feb 2008 17:22 Naslov sporočila: |
|
|
roadrunner je napisal/a: | kaj je kdo vse prebral? jaz bom pol! |
ja bo treba malo to prebrati.... hehe ....
In da čujem malo vaše komentarje kaj mislite vi glede tega (elektreonike).... _________________ It is not just tuning. Its a LIFESTYLE!! |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group
|